Komentar Časnik.si
V Ljubljani so ob prenovljenem centru Rog, ki izgleda bistveno bolje kot pred prenovo, danes odkrili spomenik izbrisanim v parku, ki so ga poimenovali Park izbrisanih. Spomenik je v obliki napol zakopane črke Ć v pisavi Times New Roman, ki jo avtorji spomenika predstavljajo kot pisavo takratnih birokratskih dokumentov, ki so povzročali trpljenje. Mimogrede me spreleti, koliko spomenikov s to pisavo bomo še postavili, glede na raznovrstnost in številčnost žrtev naše birokracije?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Komentar Časnik.si
V Ljubljani so ob prenovljenem centru Rog, ki izgleda bistveno bolje kot pred prenovo, danes odkrili spomenik izbrisanim v parku, ki so ga poimenovali Park izbrisanih. Spomenik je v obliki napol zakopane črke Ć v pisavi Times New Roman, ki jo avtorji spomenika predstavljajo kot pisavo takratnih birokratskih dokumentov, ki so povzročali trpljenje. Mimogrede me spreleti, koliko spomenikov s to pisavo bomo še postavili, glede na raznovrstnost in številčnost žrtev naše birokracije?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Komentar Časnik.si
Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!
Komentar Časnik.si
Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!
Komentar Časnik.si
V spominu mi ostaja neka starejša ženica, ki je v pogovoru povedala, da ima tistih X evrov prihranjenih za pogreb, da ne bodo drugi imeli stroška z njo. Preskrbela je svoje otroke do trenutka, ko so lahko sami poskrbeli zase. Tisti trenutek pa ni želela, da bi jih »obremenila« s stroškom svojega pogreba. Namesto da bi si na jesen življenja privoščila kakšen izlet, priboljšek ali nov predpasnik, je dajala na kupček za pogreb.
Komentar Časnik.si
V spominu mi ostaja neka starejša ženica, ki je v pogovoru povedala, da ima tistih X evrov prihranjenih za pogreb, da ne bodo drugi imeli stroška z njo. Preskrbela je svoje otroke do trenutka, ko so lahko sami poskrbeli zase. Tisti trenutek pa ni želela, da bi jih »obremenila« s stroškom svojega pogreba. Namesto da bi si na jesen življenja privoščila kakšen izlet, priboljšek ali nov predpasnik, je dajala na kupček za pogreb.
Komentar Časnik.si
Zavoda za načrtovanje obolenj in poškodb se je preobrazil v Zavod za zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da ne vedežuje, ampak zavaruje. Do te ideje v Transaheronu niso prišli sami, pobrali so jo iz drugih uspešnih dežel, kjer že deluje. In želim si, da bi tudi v Republiki Sloveniji sledili zgledu uspešnih dežel in Republike Transaheron. Žal kaže, da bomo morali v Sloveniji poskrbeti, da bomo kot posamezniki zaslužili ogromno, da bomo poleg prispevkov za državno zdravstvo lahko plačali iz svojega žepa še ceno za zasebno zdravje.
Komentar Časnik.si
Zavoda za načrtovanje obolenj in poškodb se je preobrazil v Zavod za zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da ne vedežuje, ampak zavaruje. Do te ideje v Transaheronu niso prišli sami, pobrali so jo iz drugih uspešnih dežel, kjer že deluje. In želim si, da bi tudi v Republiki Sloveniji sledili zgledu uspešnih dežel in Republike Transaheron. Žal kaže, da bomo morali v Sloveniji poskrbeti, da bomo kot posamezniki zaslužili ogromno, da bomo poleg prispevkov za državno zdravstvo lahko plačali iz svojega žepa še ceno za zasebno zdravje.
Komentar Časnik.si
Prva sobota v juniju je že desetletja dan, ko se v Kočevskem rogu v jami pod Krenom zberejo dejanski in idejni svojci po vojni pobitih tisočerih žrtev revolucionarnega nasilja.
Komentar Časnik.si
Prva sobota v juniju je že desetletja dan, ko se v Kočevskem rogu v jami pod Krenom zberejo dejanski in idejni svojci po vojni pobitih tisočerih žrtev revolucionarnega nasilja.
Komentar Časnik.si
Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.
Komentar Časnik.si
Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.
Duhovna misel
Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.